Preskoči na vsebino

Prvi palestinski svetnici


Marija Alfonzina in Mariam Križanega Jezusa

prvi palestinski svetnici

Vatikan, 17. maja 2015

 

V nedeljo, 17. maja 2015 je papež Frančišek na Trgu sv. Petra v Vatikanu med slovesno sveto mašo, ki so se je udeležili tudi številni romarji iz Svete dežele, Izraela, Palestine, Jordanije in Libanona, razglasil prvi palestinski svetnici. 

sv. Marija Alfonzina Danil Ghattas
Rodila se je v Jeruzalemu leta 1843 kot Sultaneh Marija in bila že doma bila deležna dobre krščanske vzgoje. Pri petnajstih letih je vstopila v Inštitut sester sv. Jožefa od prikazanja, ki je le nekaj let pred tem prišel v Sveto deželo. Njen apostolat je bil poučevanje verouka in delo z mladimi dekleti in krščanskimi materami, ki jih je povezala v razne bratovščine, ki obstajajo še danes. Večkrat se ji je prikazala Devica Marija, prvič januarja 1874 med molitvijo rožnega venca. Dobila je potrditev, da je Marijina želja, da ustanovi novo skupnost: Kongregacijo sester presvetega jeruzalemskega rožnega venca. Leta 1880 je prvih pet deklet zaživelo v tej novi skupnosti. Vse nadaljnje življenje je posvetila molitvi. Umrla je leta 1927 prav med molitvijo rožnega venca.

sv. Marija Križanega Jezusa (Mariam Baouardy)
Bosonoga karmeličanka, poznana tudi kot Mala Arabka, se je rodila v Galileji, v Abellinu blizu Nazareta, leta 1846 kot Mariam Baouardy. Njeno rojstvo sta starša, arabska katoličana, izprosila na romanju v Betlehem, potem ko je več njunih otrok umrlo v rani mladosti. Krščena je bila v melkitski grško-katoliški Cerkvi. Že pri dveh letih je ostala sirota, živela pri stricu, s katerim je odšla v Egipt. Deležna ni bila nobene izobrazbe in doletele so jo težke preizkušnje: Pri dvanajstih letih je odločno zavrnila poroko in sorodniki so jo zato izročili za služkinjo. Nek služabnik jo je hotel spreobrniti v islam in ker je to odločno zavrnila jo je hotel ubiti. Misleč, da je mrtva, jo je negibno pustil ležati na cesti. A Mariam se je prebudila v neki votlini, kjer ji je, vse dokler ni ozdravela, stregla mlada žena, oblečena v modro obleko. Sama je bila prepričana, da je bila to Devica Marija. Preživljala se je kot hišna pomočnica, preprosta in ponižna. Z eno izmed družin je leta 1863 odšla v Francijo. Tam je dve leti kasneje želela vstopiti k sestram sv. Jožefa od prikazanja, ki pa je niso sprejele zaradi strahu pred njenimi mističnimi doživetji; zamaknjenost, videnja in tudi stigme je Mariam sama imela za bolezen in se jih je sramovala. Leta 1867 je vstopila k bosonogim karmeličankam, kjer je privzela redovniško ime Marija Križanega Jezusa. Takrat je bila še povsem nepismena. Kljub temu je s kristalno jasnostjo znala dajati teološke nasvete in razlage, kar je bilo sad njenega nenehnega dialoga s Svetim Duhom. Med drugim je napovedala nekaj atentatov na papeža Pija IX. Čez čas so jo poslali v Indijo, kasneje pa v Betlehem, kjer je ustanovila prvi karmeličanski samostan. Leta 1878 je umrla pri komaj 32-ih letih.

 

 

Obe novi svetnici nas vabita k molitvi, da bi nas Bog naredil bolj krotke, da bi se človek vrnil k Bogu, ga častil in se mu zahvaljeval, ter da bi spoštovali bližnjega. Njuna kanonizacija je tudi poziv, da bi okrepili našo molitev rožnega venca za pravičen, resničen in dokončen mir v Sveti deželi in na Bližnjem vzhodu.

(Vir: Radio Vatikan)

Print Friendly and PDF