Avtor: arhiv Objavljeno: 23. 05. 2010

OBČNI ZBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV SV. DEŽELE: 22.MAJA 2010

Letni občni zbor Društva prijateljev sv. dežele je privabil kar 220 članov z vseh koncev Slovenije v glavnem z lastnim prevozom, vlakom, peš ali s kolesi. Edino iz Nove Gorice je preko Cola peljal avtobus. Slovesno somaševanje je v baziliki vodil apostolski nuncij msgr. ddr. Santos Abril y Castello. Na občnem zboru je apostolski nuncij podelil častno članstvo navzičim članom in članicam, ki so letos vstopili v 80. leto življenja. Navzoč je bil tudi najstarejši član društva, gospod Stanko Gorec - 99 let.

PRIDIGA APOSTOLSKEGA NUNCIJA V BAZILIKI NA BREZJAH

*Super muros tuos Ierusalem

constitui custodes,

tota die et tota nocte

non tacebunt laudare

nomen Domini!*

Dragi jeruzalemski romarji in romarice, drage članice in člani Društva prijateljev Svete dežele, cenjeni Marijini častilci!

Pozdravljam vas v imenu Cerkve, ki je bila rojena na Sionu na Binkoštni praznik. Danes začenjamo vigilijo tega slavja prav tu v baziliki na Brezjah, da bi se znova spomnili, kje smo bili rojeni, s kakšnim krstom smo bili krščeni in v kakšnem Duhu prerojeni.

Mnogi bratje in sestre, ki ste tu navzoči, ste se že poistoveti z začetkom Prvega Janezovega pisma, ki pravi: Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovali in so otipale naše roke, to vam oznanjamo: Besedo življenja. In življenje se je razodelo in videli smo ga. Pričujemo in oznanjamo vam večno življenje, tisto, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo. Kar smo torej videli in slišali, oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi v občestvu z nami €“ in mi smo v občestvu z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom. To vam pišemo zato, da bi bilo naše veselje dopolnjeno. Prav to kar vsebina naše vere, oseba, Odrešenik Jezus Kristus, nam je po petem evangeliju prišel še bliže, ko ste se dotaknili njegove zemeljske domovine.

Mar nam ni učlovečena Beseda, Jezus Kristus, z našim dotikom svetih kamnov Svete dežele postala popolnoma domača, saj je vendar v svojo lastnino prišel. Prišel je v naš prostor in čas in se udomačil sredi svojega ljudstva. In vi, kot romarji, čutite ta dotik, ta stik z Večno Besedo, kot srečanje s Svetim. Uvrstili ste se v vrsto svetih mož in žena, vključno s sv. Frančiškom Asiškim, ki je s takšnim dotikom Gospodove domovine, postal varuh krajev Jezusove zemeljske domovine. In to sveto opravilo ohranja v svojih bratih frančiškanih že skozi 800 let.

Danes sklepamo tudi 50 dni od praznovanja Gospodovega vstajenja in smo v drži pričakovanja obljube, ki jo je dal, da nas bo napolnil z Duhom od zgoraj, od Očeta. V teh dneh smo pa tudi ves čas spremljali rast Cerkve in občestva, ki jo je vztrajno gradil apostol narodov, sv. Pavel. Prav danes smo slišali, da je že prispel v Rim, v takratno prestolnico SvetĂĄ, da bi poganom oznanil veselo Blagovest. Apostolu Pavlu ni bil noben napor odveč, nobena pot predolga, noben vihar premočan, da ne bi porabil vseh moči za oznanilo vesele Blagovesti. Prav do končne izpolnitve tega načrta, ki si ga je zastavil in ga tudi uresničil na svoji apostolski poti: Življenje je meni Kristus in smrt dobiček!

Kaj naj vse to pomeni za vas, prijatelji Svete dežele, za vas, dragi Jeruzalemski romarji?

PRVA UGOTOVITEV je čudovita. Kot jeruzalemski romarji, v iskrenosti in v globini svojega srca in duše pritrjujemo sv. Petru, ki v svojem drugem pismu zapiše: Ko smo vam oznanili moč in prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, nismo sledili vešče izmišljenim bajkam, ampak smo na lastne oči videli njegovo veličastje. Od Boga Očeta je prejel čast in slavo, ko je k njemu iz veličastne slave prišel takšen glas: To je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje. In ta glas smo mi sami slišali prihajati iz nebes, ko smo bili z njim na sveti gori. Tako je preroška beseda za nas postala še trdnejša in prav delate, da nanjo pazite kakor na svetilko, ki sveti na mračnem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v vaših srcih.!

naša vera niso izmišljene bajke, dragi bratje in sestre, do tega je prišel Prvak apostolov po mnogih preizkušnjah in trpljenju, pa tudi skozi svetlobo Gospodovega spremenjenja na gori Tabor.

DRUGA UGOTOVITEV, ki izhaja iz vašega osebnega izkustva Jeruzalema, pa je hkrati tudi Pavlova: Oznanjal je božje kraljestvo in učil o Gospodu Jezusu Kristusu z vso srčnostjo in brez ovire. Prav za vašo osebno vero in za osebno izkustvo gre. Sami jasno razlikujete svoje življenje pred Jeruzalemom in čas po romanju v Jeruzalem. Nastalo je nekaj novega. Povratka nazaj ni, je samo pot naprej. Najprej po poti poslušanja Besede, naprej po poti premišljevanja Besede in naprej po poti uresničevanja tega, kar mi je Bog v svoji Besedi razodel. In v tem je že slutnja nebeškega Jeruzalema, ki nam ga prikliče liturgično slavje v cerkvi. Zato sem prepričan, da vam je to izkustvo prineslo razcvet v vaši osebni veri. Vaš odnos do Kristusa je postal še bolj oseben, še bolj blizu.

TRETJA UGOTOVITEV pa je krščansko bratstvo, ki se odraža v medsebojnem prijateljstvu. Iz tega se vidi tudi ekumenski vidik Cerkve. Ko ste v Sveti deželi odkrivali različne obrede, včasih celo prav skrivnostne v svoji izvirni liturgiji, vas je navdalo prepričanje, kako bogata je Jezusova duhovna zapuščina narodom, kulturam in običajem. Tu se je posebej pokazal duhovni svet pravoslavja. Svetemu očetu Benetiktu XVI. se zdi ta poudarek še posebej pomemben za današnji čas, zato se bo v teh dneh opravil na otok Ciper in se srečal s tamkajšnjimi kristjani, tako pravoslavnimi, kot s katoličani. Začeto delo na tem področju sta zastavila patriarh Atenagora in papež Pavel VI. Zato je sad romanja v Jeruzalem tudi ekumenski dar, ki ga je Jezus predvidel v prošnji očetu: Da bi bili vsi eno.

Dragi bratje in sestre, popolnoma vas razumem, da kot Jeruzalemski romarji radi odkrivate lepote sveta, da se radi opravite v misijonske dežele, da raziskujete krščanski svet v ostalih krščanskih skupnostih. Tako opravljate poslanstvo nosilcev miru, edinosti in živite v medsebojni ljubezni, ki je dar sv. Duha. In prav na koncu bi se vam rad v imenu Katoliške Cerkve zahvalil tudi za vašo materijalno podporo z darovi Sveti deželi. Najprej so to darovi velikega petka in tudi ostali darovi, ki jih namenjate cerkvi v Jeruzalemu. Naj vam bo Gospod naklonjen zaradi vaše darežljivosti. Amen.

PREDSEDNIKOVO POROČILO IN NAČRTI ZA NAPREJ NA OBČNEM ZBORU

Cenjene članice in dragi člani društva prijateljev Sv. dežele,

Letos smo pa že stari 14 let. Naše društvo namreč beleži takšno starost in ne samo starost, ampak za seboj je zapustilo dolgo pot po suhem, po zraku in tudi po vodnih poteh. Če bi pa zbral vse cilje in podatke, kje smo kot člani društva že bili, potem bi mi pa tukajšnji brezjanski patri takoj prepovedali predsednikovanje v društvu, ker si enostavno ni mogoče predstavljati, kaj vse smo na naših poteh že doživeli, kaj videli in kako so se naša prijateljstva kovala skozi skupne napore, ki smo jih premagovali na naših romanjih. Vsako leto ste glavni motor pri oblikovanju programov vsi člani, ki predlagate nove destinacije ali da obnovimo stare na nov način. Tako smo od lanskega občnega zbora do letos, do danes, uspeli uresničiti dolgo načrtovano misijonsko Afriko, vlekel nas je ponovno skrajni zimski sever, pa Švica z vlakom, duhovne vaje na Brezjah, opera v Budimpešti, Anino romanje, martinovanje in Janez Vianey v Arsu. V skupnem seštevku je ste bili udeleženi 404 člani. Leto prej smo imeli 592 udeležb. Razlog za manj udeležb vidim v silnem povečanju romanj v Sveto deželo in potem je bilo za društvene programe manj časa. Smo namreč v jubilejnem letu 100-letnice prvega slovenskega romanja v Sveto deželo, zato je logično, da vse sile usmerimo v ta jubilej. Je pa letos tudi sveto Jakobovo leto in zato je v septembru tudi prvič letos možnost, da stopimo kot pešci naj del Jakobove poti.

V teh 14 €“ letih delovanja društva smo imeli vedno cilj, preskočiti magično mejo tisoč članov. Vedno smo ji bližje. Tako je trenutno število članstva 986, kar je res napredek. Res je, da nam pri številčnem napredovanju vedno kdo odide v družbo pri angelih in svetnikih, pa vendar si tudi v tej solzni dolini želimo kot društveniki tudi drug drugemu olepšati pot življenja ob druženju, povezovanju in odkrivanju božjih lepot širom sveta.

Pogledi in načrti za naprej:

1.- Pred 13. leti je naše društvo izdalo vodnik Sveta dežela in prav letos je knjiga dokončno pošla. Sprožilo se je veliko povpraševanje in tako je že v načrtu, da v letošnjem letu izide druga izdaja s popravki in dodatkom, to je z novimi bibličnimi skicami in zemljevidi in z novimi fotografijami. Potrebna so le še dovoljenja lastnikov skic za tisk, kar se bo pa zgodilo v razmeroma kratkem času.

2.- Ker je pa letos tudi sveto Jakobovo leto, je v septembru tudi prvič letos možnost, da stopimo na del Jakobove poti kot pešci, kot romarji sv. Jakoba.

3.- Vi sami ste pa sprožili še novo smer za romanja, to je potovanje z vlakom. Že v ponedeljek gremo na ekumensko romanje v Makedonijo in Bolgarijo pod vodstvom dr. prof. Antona Štruklja. Več let se je ta pot pripravljala, vendar namesto enega avtobusa so nastali trije, torej kar trije vagoni, ki nas bodo vozili na Balkan. Ravno ta množična odločitev za romanje odpira tudi za naprej nove destinacije, kot so: Santiago, Švica in v adventu tudi evropske prestolnice z božjepotnimi stolnicami.

4.- Za četrti načrt našega dela, je pa prošnja vam vsem. Ker smo z novim načinom obveščanja, z elektronsko pošto in z kratkimi sporočili SMS v zadnjem letu zelo napredovali, da imamo hitra obveščanja, pa je nastavljena skrivna past. In ta skrivna past je v tem, da se vam zgodi spremenjena številka, dobite novo in društva ne obvestite. Tako se določeni tuji ljudje pritožujejo, zakaj jim sporočamo kratka obvestila, ko pa niso člani. Po sledi podatkov pridemo navadno do vzroka, ki je v tem, da ste zamenjali številko in tisto številko ima kdo drug, na društvu pa tega ne vemo. Zato bi vas prosil za redno obveščanje v zvezi z novimi podatki telefona, elektronske pošte ali tudi spremembe naslova; edino rojstni datum se ne spreminja.

Pred dvemi leti ste z volitvami izbrali nove obraze v vodstvu društva, nekateri odbori so celo popolnoma novi. Drugo leto po volitvah se je novo vodstvo uteklo in privadilo na sodelovanje, tako dobro kaže za naprej. Rad bi se vsakemu od sodelavcev in vsem skupaj zahvalil za dobro sodelovanje.

p. Peter, predsednik društva

občni zbor 2010DPSD