Avtor: arhiv Objavljeno: 13. 09. 2008

Upokojeni patriarh Michael Sabbah v Sloveniji

Jeruzalemski patriarh, ki je letos dopolnil 75 let in s tem zaključil svoj mandat, je bil obisku v mariborski nadškofiji. V soboto, 13. septembra 2008, je poromal tudi na Brezje.

Prva postaja patriarhovega obiska v Sloveniji je bilo narodno svetišče Brezje. Michael Sabbah je na Brezje prispel naravnost z letališča Brnik. V spremstvu mariborskega metropolita dr. Franca Krambergerja, njegovega tajnika in stolnega župnika dr. msgr. Stanislava Lipovška, je med množico romarjev molil pred milostno podobo Marije Pomagaj. Sledilo je bratsko kosilo, med katerim so navzoči duhovniki zapeli patriarhu starodavni: "Sotvori Gospodin ...!"

V prvih stoletjih krščanstva je bila beseda patriarh samo častni naslov za višje cerkvene dostojanstvenike. Šele v osmem in devetem stoletju se začne beseda uporabljati kot uradni naziv za poglavarja škofov na čelu metropolitov. Patriarhova oblast in ozemlje pod njegovo upravo se od tedaj imenujeta patriarhat.

Preden se je pravoslavna cerkev ločila, je obstajalo pet patriarhatov, ki so bili hierarhično nadrejeni ostalim cerkvenim skupnostim po manjših mestih: Jeruzalem, Antiohija, Aleksandrija, Carigrad in Rim. Do prvega nicejskega koncila (325) so bili priznani samo trije patriarhi: Rimski, kot naslednik svetega Petra tudi škof, metropolit, papež in patriarh; Aleksandrijski na čelu škofov in metropolitov v Egiptu; Antiohijski na čelu škofov in metropolitov v Siriji, pozneje tudi v Mali Aziji, Grčiji in ostalih vzhodnih deželah. Omenjeni koncil je priznal posebni položaj Jeruzalema, a ga ni povišal v patriarhat, kar se je zgodilo šele leta 451 s Kalcedonskim koncilom. Ta koncil je tudi sprejel status patriarhata za Carigrad, ki je bil sicer še leta 381 proglašen s Carigrajskim koncilom, ki ga pa Rimska cerkev ni priznavala. Rimska cerkev tudi Kalcedonskega koncila in njegovih odločb ni sprejela. Šele Četrti lateranski koncil je leta 1215 odobril naziv patriarhat za Carigrajsko enoto.

Tudi Carigrajski patriarh ni priznaval Rimske nadoblasti. Po osvojitvi ostalih patriarhatov s strani Turkov in Arabcev na vzhodu ter Germanskih plemen v Rimu, se je smatral za edinega preostalega cerkvenega voditelja. Prav vprašanje avtoritete patriarhov (enakopravnost petih cerkvenih poglavarjev) oziroma papeža (odvisnost štirih patriarhov od papeža) je privedlo do velike shizme med rimokatolicizmom in pravoslavjem.

Jeruzalemski patriarhat (latinski patriarhat) je bil ponovno vzpostavljen s strani Svetega sedeža leta 1847. Do tega leta pa je službo patriarha opravljal gvardijan "sionske gore" v Jeruzalemu in vsakokratni kustos Sv. dežele (frančiškan).

Več o patriarhovem obisku: izjava za javnost, poročilo in fotografije, patriarhova stran.